Nizozemski fizik Zeeman je leta 1896 odkril, da ko se svetlobni vir, ki ustvarja spekter, postavi v dovolj močno magnetno polje, magnetno polje deluje na svetleče telo, da spremeni spekter, spektrska linija pa bo razdeljena na več polariziranih spektrskih linij. Pojav se imenuje Zeemanov učinek.
