Kepler (JohannesKepler, 1571-1630), nemški astronom. Kepler se je rodil 27. decembra 1571 v majhni nemški državljanski družini. Doživel je veliko nesreč, takoj ko je prišel na svet. Zaradi majhnih koz je bil ožigan, scarletna vročina pa mu je poškodovala oči.
Pri 17 letih je Kepler vstopil na univerzo v Tübingenu, da bi študiral teologijo, leta 1591 pa je magistrir iz biologije. Ker pa je bil njegov oče zadolžen, je moral oditi iz šole. Zaradi svoje krhkosti in bolezni so njegovi starši mislili, da je primeren le za župnika, saj je bila njegova kariera lažja. Vendar pa je bil Kepler zelo nadarjen za matematiko. Potem ko se je naučil nekaj teorij o naravoslovju, je zavrl idejo, da bi bil pastor in končno poučil naravoslovje na univerzi v Avstriji.
Leta 1600 je 30-letni Kepler napisal pismo Tychoju, danskemu astronomu, ki ga še nikoli ni poznal. Tychoju je povedal o svojih dosežkih in idejah v astronomiji. Potem ko je Tycho to videl, se je zacudil Keplerjevega talenta in takoj napisal, da ga povabi k njegovemu asistentu. Toda le 10 mesecev po tem, ko je Kepler prišel v Tycho, je starec umrl. Kepler je podedoval zelo dragocene informacije, ki jih je pustil starec, vključno s starcevim opazovanjem gibanja Marsa.
Kepler je tycho-jeve kopičene opazovalne podatke več let uporabljal za skrbno analizo in preučevanje ter ugotovil, da se planeti gibljejo po eliptičnih tirnicah in predlagal tri zakone planetarnega gibanja (to je Keplerjev zakon), ki je postavil temelje Newtonovem odkritju zakona univerzalne gravitacije.
Na podlagi Tychojevega dela je Kepler po veliko izračunih sedel "Rudolph Table of Stars", v kateri so naštete pozicije 1.005 zvezd. Ta katalog je veliko natančnejši od drugih katalogov, zato so do sredine osemnajstega stoletja »Rudolphov katalog« astronomi in navigatorji še vedno veljali za zaklad, njegova oblika pa je ostala skoraj nespremenjena do danes.
Keplerjeva glavna dela vključujejo "Skrivnost vesolja", "Optika", "Univerzalna harmonija", "Povzetek Kopernikove astronomije", "Teorija kometov" in "Čudni nebesni fenomen leta 1631". Med njimi je v "Harmoniji vesolja" Kepler našel najenostavnejši svetovni sistem, ki zahteva le 7 elips, da opiše sistem nebesnega gibanja; v »Teoriji komotov« je poudaril, da je rep komotov vedno nazaj Zadaj sonca povzroča sonce, ki odbija material glave komota. To je pravilna napoved obstoja sevalnega tlaka pred pol stoletja; poleg tega je Kepler odkril tudi približen zakon atmosferske refrakcije. V spomin na Keplerjeva dosežka se je Mednarodna astronomska unija odločila, da imenuje asteroid Kepler 1134.